Omemba: Urška Taufer

»To ni zgodba o odprtju goriške severne postaje. To ni zgodba o Kavarni Bratuž. To ni zgodba o Soški fronti, fašizmu ali vseh tragedijah, ki so doletele to mesto. To ni zgodba o Miri, Pepiju ali Slavku. Oni so samo naši vodniki skozi ta kratki izsek zgodovine našega mesta. To je zgodba o ljubezni. O ljubezni ob Soči. O ljubezni sredi tragedije druge svetovne vojne in fašizma v Gorici. O ljubezni, ki ne ve za noben konfin. To je le ena od mnogo zgodb iz Gorice. Lahkotna, kot se spodobi za zgodbo o ljubezni. Konča se na vnovič združenem Trgu Evrope le nekaj let pred skupno Evropsko prestolnico kulture. Naj bo ta zaključek v resnici nov začetek za našo kolektivno zgodbo, ki jo pišemo vsak dan. Naj tudi Gorici, tako kot Mira in Pepi, ne vesta več za noben konfin.«

»Svet, ki ga uprizarjamo, je naš svet, igralec je le okno, čez katero pogledamo vase, pesnik je naš glas, ki poje o nas, glasbenik je struna, ki vibrira nas.«

»Mogoče se ne prepoznamo vedno takoj, ker gledalec mora snov tudi predelati in o njej razmisliti.«

»Ni naključje, da Sigmund Freud umetnike imenuje 'naši dragoceni zavezniki'.«

»Pegula je člouk, ka razmišlja strašno malo, / najrajši ne bi mislu neč, če bi se dalo, / pegula je člouk, ka si je napravu škuodu / že s tem, da je na svetu, že s tem, da se je rodu ...«

»Naši teatri tako ali tako na tako nizki ravni, na gverilski ravni, kot v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja«

»Ko sem prve zapiske pošiljal režiserju Vitu Tauferju, je bilo vse skupaj res še ena zmešnjava.«

»Moral sem izluščiti bistvo, uskladiti elemente.«

»Pravzaprav mi je tak način dela zelo všeč.«

»Komedija vedno kaže nekaj, kar je grozno, tragično.«

»Svet je zmešan. Svet je v taki situaciji, kot da je tik pred kataklizmo.«

»Pravzaprav sem jaz v tej ekipi najstarejši. Vsi mladi in vse mlade okrog mene so izjemni.«

»Sem zlobna hči, ki želi očeta spraviti s tega sveta.«

»Na začetku sem označena za največjo pošast.«

»Sem lik iz vsakdana. Sem zaljubljenec, trubadurček, narcisek.«